Zakon o psihoterapevtski dejavnosti po vetu ponovno potrjen

Poslanci so o zakonu odločali po oktobrskem vetu državnega sveta. Za zakon je ob 70 navzočih poslancih glasovalo 39 poslancev Svobode, trije poslanci SD, en poslanec Levice, pet poslancev NSi, šest poslancev SDS, poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Proti so glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, dva poslanca Levice in nepovezani poslanec Miha Kordiš.

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji. Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.

Predstavnik DS Jožef Školč je v predstavitvi zahteve dejal, da zakonu nasprotuje največje število strokovnih združenj na tem področju. Menijo, da so težave zakona v tem, da meša svetovalno in zdravstveno dejavnost ter da omogoča vstop v zdravstvene poklice skupini ljudi, ki nima primerljive zdravstvene izobrazbe in znanja. Zato so poslancem predlagali, da zakona v drugo ne sprejmejo.

"Zakon vnaša v sistem regulacijo in postavlja temeljna pravila"

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v obrazložitvi zakona povedal, da imajo poslanci danes ponovno priložnost ureditve področja psihoterapije. Poudaril je, da nesprejetje zakona ohranja stanje, ki ga vsi prepoznavajo kot škodljivo. "Zakon vnaša v sistem regulacijo in postavlja temeljna pravila, določa jasne izobrazbene pogoje, vzpostavlja nadzor, omogoča sankcije, zagotavlja varnost in zaščito uporabnikov storitev in prinaša dostopnost psihoterapevtskih storitev s postopno vključitvijo v javno zdravstveno mrežo," je povedal.

Dodal je, da zakon ni zasnovan v korist posameznih privilegijev ali interesov kogarkoli v sistemu, ampak izključno zagotavljanju podpore tistim, ki psihoterapevtske storitve nujno potrebujejo.

V poslanski skupini Svoboda so zakon podprli. Poslanka Lucija Tacer Perlin je dejala, da zakon prvič sistemsko ureja področje in uvaja nov reguliran poklic psihoterapevta znotraj zdravstvene dejavnosti. "Tako je zagotovljeno, da mora delo potekati v skladu z zdravstveno zakonodajo in pod enakim nadzorom kot druga področja zdravstvene dejavnosti. Prav tako bo s tem zagotovljena dostopnost, saj bo lahko psihoterapija v javni mreži financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja," je povedala.

Poslanka SD Bojana Muršič je v stališču poslanske skupine dejala, da zakon uresničuje kar nekaj dobrih namenov, a ne morejo prezreti, da vsi deležniki niso bili slišani v zadostni meri. Zato bodo "glasovali po lastni vesti v skrbi za ljudi, za stroko in za sistem, ki mora biti dolgoročen, vzdržen in kakovosten za vse", je napovedala. Ocenjujejo, da zakon ne dosega potrebne ravni usklajenosti in da bi moral biti nadzor nad izobraževanji, delom psihoterapevtov in delovanjem zbornice jasen, učinkovit in neodvisen.

Poslanci Levice so glasovali različno. Poslanka Nataša Sukič je dejala, da so od zakona pričakovali več, predvsem jasne varovalke za zaščito javnega interesa in preprečevanje konflikta interesov, ki lahko na tako občutljivem področju povzročijo resno škodo. Kot temeljni problem vidijo, da bi se glede na zakon zasebne prakse psihoterapije začele financirati iz javne zdravstvene blagajne. Njihove pomisleke pa da dodatno krepi dejstvo, da zakon ne postavlja dovolj strogih meril za nadzor nad terapevtskimi smermi.

Zakon so podprli tudi poslanci NSi. Poslanka Iva Dimic je povedala, da zakon uvaja regulacijo poklica psihoterapevta, določa jasne pogoje za izobraževanje in pridobivanje licenc ter zagotavlja strokovni nadzor nad delom psihoterapevtov. Dodala je, da zakon ni napad na druge strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja, ampak orodje, s katerim bomo zaščitili paciente in poskrbeli za večjo dostopnost kakovostnih psihoterapevtskih storitev za ljudi, ki jih potrebujejo, ne le za tiste, ki si jih lahko sami privoščijo.

Poslanci SDS danes svojega stališča niso predstavili.

Del psihoterapevtov pozdravlja sprejetje zakona o psihoterapevtski dejavnosti

V združenjih psihoterapevtov pozdravljajo sprejetje zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Menijo, da predstavlja zgodovinski korak najprej za vse uporabnike, ki si psihoterapevtskih oblik pomoči pri poklicnih psihoterapevtih do zdaj niso mogli privoščiti. Hkrati je pomemben korak za nadaljnji razvoj psihoterapevtsko stroke in vede, so sporočili.

V izjavi za medije so zapisali, da je zakon rezultat 20-letnih poskusov dialoga med psihoterapevti, uporabniki, strokovnimi združenji in političnimi odločevalci. "Žalosti nas, da dialog z nekaterimi predstavniki zdravniške in kliničnopsihološke stroke ni bil mogoč, a ohranjamo upanje, da se bo postopno razvil ob skupnem interesu skrbi za uporabnike in paciente," so zapisali. Dodali so, da so hvaležni vsem politikom, ki danes glasovali za zakon.

S tem zakonom se psihoterapija prvič sistemsko ureja kot samostojen in javno prepoznan poklic. To pomeni jasno opredeljene standarde, odgovornosti, izobraževalne poti in etične okvire, ki dajejo ljudem večjo pravno zaščito in varnost ter jim vzbujajo zaupanje, da je pomoč, ki jo prejmejo, kakovostna in preverjena, menijo.

Veseli so, da lahko od danes naprej kot stroka in kot družba stopajo naprej z večjo odgovornostjo, jasnostjo in predvsem s še boljšimi pogoji za krepitev duševnega zdravja vseh ljudi v Sloveniji, so v izjavi zapisali Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije, Slovensko združenje za psihoterapijo, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

DZ sprejel tudi zakon o digitalizaciji zdravstva

DZ je danes z 53 glasovi za in 16 proti sprejel tudi zakon o digitalizaciji zdravstva. Gre za transformacijo digitalnega zdravstvenega sistema, zakon pa bo omogočil postopno vzpostavitev centralno upravljanih informacijskih rešitev, ki bodo standardizirale procese po vseh zdravstvenih zavodih, in javnega podjetja, ki bo pogodbeni obdelovalec podatkov.

Sprejeli so tudi štiri dopolnila, ki so jih predlagali poslanci Svobode, SD in Levice. Z dopolnilom so določili, katere naloge družbe se opravljajo v režimu javne službe in katere so ostale dejavnosti, ki so povezane z opravljanjem storitev splošnega pomena. Te so izločili tudi iz tržne dejavnosti.

Z dopolnilom so spremenili tudi financiranje družbe, in sicer izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki ne opravljajo javne zdravstvene službe, in izvajalci, ki javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije, niso zavezani k plačilu za nadomestilo za vse centralne informacijske rešitve, temveč samo za tiste, za katere vlada z uredbo tako določi.

Zakon določa, da bodo morali izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo pacientov posredovati v Centralni elektronski zdravstveni zapis (CeZZ), tako bodo vsi podatki o bolniku zbrani na enem mestu. Zakon omogoča poenotenje in racionaliziranje zbirk podatkov, med drugim pet zbirk s področja zdravstvenega varstva, 24 zbirk s področja javnega zdravja in sedem zbirk presejalnih programov.

Vzpostavili bodo tudi novo zbirko podatkov o naročanju in čakalnih seznamih (DOS), ki jo bosta upravljala ZZZS in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vključevala pa bo tudi podatke iz zbirk eNapotnica in eNaročilo.